Delo bi moralo biti že zdavnaj končano, a vaše misli so mirne osredotočena o tem, kaj ste počeli čez vikend. Ali pa morda sanjate o naslednjih počitnicah. Um je nagnjen k motnjam. Potem pa kolegova e-pošta plane v vaše sanjarjenje. To je vse kar potrebuješ. Motnja je popolna.
Vsi poznajo takšne padce koncentracije. Včasih pa pridejo tudi daljše faze, v katerih se enostavno ne moreš zbrati. Pomanjkanje koncentracije pogosto izvira iz otroštva. Težave s koncentracijo so pogoste in imajo lahko veliko vzrokov.
Pomanjkanje definicije koncentracije
Kaj je pomanjkanje koncentracije? Pomanjkanje koncentracije je nagnjenost k razpršitvi misli in poseganju v naloge, ki jih opravljamo, ali pri otrocih v učenje.
Pomanjkanje koncentracije: glavni simptomi
Pomanjkanje koncentracije in pomanjkanje pozornosti
Motnja koncentracije ali pozornosti se pojavi, ko se otrok ali odrasel ne more osredotočiti na nalogo. Pri otrocih se to pogosto zgodi v šoli, s težavami pri sledenju tečaja ali ohranjanju lekcije.
Pomanjkanje koncentracije vodi v to, da ga zlahka zamotijo dražljaji, ne glede na to, ali so notranjega ali zunanjega izvora.
Na splošno ločimo med motnjo koncentracije in pomanjkanjem koncentracije. Razlika je v tem, da je pomanjkanje koncentracije le začasno, medtem ko pomanjkanje koncentracije traja dlje ali je celo trajno.
Osredotočanje na nalogo za daljše ali krajše časovno obdobje ustreza vrhuncu duševne zmogljivosti možganov, ki je potreben za produktivnost. Koncentracija zahteva od telesa dodatno energijo. Zato je normalno, da se pozornost po določenem času zmanjša.
Količina časa, ki ga lahko nekdo skoncentrira, se razlikuje od osebe do osebe in je zelo odvisna tudi od starosti. Na primer, osnovnošolski otroci v povprečju izgubijo koncentracijo po približno 15 minutah, medtem ko najstniki zmorejo približno 30 minut učenja ali poslušanja.
Za odrasle je omejitev približno ena ura. Če se torej pozornost po določenem času zmanjša, še ne gre za motnjo koncentracije. Le če je sposobnost koncentracije bistveno nižja od zgoraj navedenih referenčnih časov ali če raztreseno stanje traja več dni in tednov, gre lahko za patološko motnjo koncentracije oziroma trajno pomanjkanje koncentracije.
Simptomi slabe koncentracije pri otrocih
Motnje koncentracije prepoznamo po pozabljivosti, nepozornosti in utrujenosti. Otroci se zlahka zamotijo, hitro pozabijo, kaj so pravkar naredili, začnejo veliko stvari hkrati in malo dokončajo.
Nasprotno pa lahko isto nalogo opravijo dvakrat, ker se ne spomnijo, da bi jo že naredili.
Z lahkoto lahko preizkusite otrokovo nagnjenost k izgubi pozornosti: med risanjem ali pisanjem se z njim pogovarjajte o kateri koli temi in opazujte njegovo vedenje. Otrok, ki se dobro koncentrira, bo še naprej risal ali pisal, ne da bi ga motil pogovor.
Otroci, ki niso osredotočeni, med razmišljanjem hitro pustijo, da njihove misli odtavajo od sedanje teme k drugim temam ali »sanjam«. Namesto da bi razmišljali o rezultatu izračuna, razmišljajo o lepem spominu, žalostni izkušnji ali zgodbi, ki si jo izmišljujejo.
To prispeva k precejšnji omejitvi kakovosti njihovega dela. Zmanjšana je tudi odpornost otrok. Tisti, ki jih ta težava prizadene, nimajo vitalnosti in ustvarjalnosti ter se počutijo šibke, preobremenjene in apatične.
Glede na to, kaj je v ozadju težav s koncentracijo, se lahko pojavijo tudi drugi znaki te motnje. Toda vedenje, ki je posledica motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), je v glavnem dveh vrst.
Tako lahko otrok bodisi pokaže motorično vznemirjenost in oteži svoje delo s polno hitrostjo, bodisi obratno, dela umirjeno, vendar s skrajno počasnostjo, ki spominja na letargijo.
Naloge, ki vključujejo spomin, so lahko prizadete, saj slaba koncentracija poslabša pomnjenje; obstajajo pa tudi učne težave, kot sta disgrafija ali dizortografija.
V praksi: vzroki za pomanjkanje koncentracije
Težave s koncentracijo imajo lahko zelo različne vzroke. Pri otrocih in mladostnikih so na primer med glavnimi sprožilci dolgi televizijski programi in računalniške igre, ki povzročajo prekomerno utrujenost.
Na splošno se ugotavlja nezdrav življenjski slog (pomanjkanje spanja, neuravnotežena prehrana, pomanjkanje tekočine, premalo gibanja, stres, alkohol, nikotin, odvisnost od mamil itd.).
Pri starejših lahko s starostjo povezana upočasnitev presnove in splošno poslabšanje možganske cirkulacije povzročita tudi slabšo koncentracijo.
Možni vzroki za težave s koncentracijo pri otrocih in mladostnikih
- Hiperaktivnostna motnja s pomanjkanjem pozornosti (ADHD)
- Hipotenzija (nizek krvni tlak)
- Alergije
- Nezadostno delovanje ščitnice (hipotiroidizem)
- Psihološki vzroki: depresija, anoreksija
S težavami v koncentraciji pa so lahko povezani tudi dejavniki, kot so pretirane zahteve v šoli (ali obratno, prenizke, premalo spodbudne), strah pred neuspehom, psihološki stres v družini ali težke razvojne faze (npr. puberteta).
Možni vzroki za težave s koncentracijo pri odraslih
- Hiperaktivnostna motnja s pomanjkanjem pozornosti (ADHD)
- Starostne demence: Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen
- Depresija ali manično-depresivna bolezen
- Anksiozne motnje
- Hipotenzija (nizek krvni tlak)
- Alergije
- Menopavza
- Hipotiroidizem (premalo delujoča ščitnica)
- STROK
- Zvonjenje v ušesih (tinitus)
- Brain tumorji
- Sindrom izgorelosti
- Shizofrenija
- Psihosomatske bolezni
- Pomanjkanje železa
- Sindrom apneje v spanju (dnevna zaspanost, težave s koncentracijo)
Spomniti se
Kaže, da je vzrokov za pomanjkanje koncentracije in motnje pozornosti lahko več. Če so nekateri med njimi povezani z možgani in razmišljanjem, imajo drugi fizični izvor, ki ga je pomembno ugotoviti. Če se pomanjkanje koncentracije nadaljuje in močno ovira opravljanje vsakodnevnih nalog ali onemogoča učenje v šoli, je pomembno, da se posvetujete s strokovnjakom.
Osredotočite se na nekaj pogostih vzrokov za slabo koncentracijo
Zdaj bi se radi vrnili k nekaterim vzrokom nepazljivosti, saj so ti najpogostejši.
1 – Stres in pomanjkanje pozornosti
Ne glede na to, ali je to v službi, doma ali v šoli, ko hitimo od enega roka do drugega, se pogosto ujamemo v začaran krog. Običajno razmišljamo le o naslednji nalogi, ki je pred nami, in imamo težave pri osredotočanju misli na sedanji trenutek in jasnost cilji.
Posledično so naši možgani preobremenjeni s številnimi dražljaji in ne morejo več organizirano obdelovati informacij. Stres lahko torej povzroči težave s koncentracijo.
Kaj se skriva za pojmom stres
Ko govorimo o stresu, je to zato, ker se nam zdi, da življenje in vsakdanje življenje od nas zahtevata veliko. Ni nujno, da je to negativna okoliščina. Mnogi ljudje doživljajo stres kot prijeten in hrepenijo po občutku, da so izzvani na več načinov. V tem primeru gre za pozitivni stres (eustres).
Negativni stres, o katerem najpogosteje govorimo, se pojavi, ko čutimo, da se ne moremo spopasti s situacijo. Ko to stanje traja, obremeni telo in ima lahko precejšnje fizične in psihične posledice, predvsem na naše mentalne sposobnosti in našo koncentracijo.
Kaj se dogaja v telesu med stresom
Naše srce utripa, naše dihanje se pospeši, naše mišice so napete: pod stresom se odzovemo z mehanizmom, ki nam omogoča preživetje v težkih situacijah. Naši možgani sproščajo stresne hormone, kot sta adrenalin in kortizol. Ti hormoni spravijo telo in um v stanje pripravljenosti. Smo zelo osredotočeni.
Ta proces odzivanja na stres je pozitiven, dokler se lahko zaključi. Potem se stresni hormoni znova razgradijo in telo sprošča endorfine: ponosni smo na svoj dosežek.
V primeru trajnega stresa pa se dražljaji in informacije ne morejo več dobro prenašati zaradi trajnega povečanja ravni stresnih hormonov. Posledica tega so težave z spomin in koncentracija.
Stresni hormoni lahko tudi blokirajo sposobnost pomnjenja in razmišljanja. To se lahko zgodi tudi pri depresiji ali izgorelosti.
2 – Motnje spanja in pomanjkanje pozornosti
Pomanjkanje koncentracije je včasih povezano z utrujenostjo, ki negativno vpliva na možgane in možgansko zmogljivost. Pomanjkanje spanja in pomanjkanje koncentracije se pogosto pojavljata hkrati, v istih življenjskih obdobjih.
Ljudje, ki malo spijo, trpijo zaradi nihanja pozornosti čez dan. Razlaga je v delovanju možganov, kjer določeni predeli nadzorujejo pozornost. To so tisti, ki jih pomanjkanje nočnega okrevanja najbolj prizadene.
Danes statistični podatki kažejo, da v povprečju vsak tretji Francoz trpi za motnjami spanja. 10 % jih trpi zaradi hude nespečnosti. Pomembno je ugotoviti vzroke, da bi našli rešitev.
3 – Nezdrav življenjski slog
Najprej je to neustrezna ali pomanjkljiva prehrana. Možgani za optimalno delovanje potrebujejo dovolj ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov in vode.
Nereden ali nezadosten vnos ogljikovih hidratov, na primer (pri anoreksiji), povzroči nihanje ravni krvnega sladkorja. To lahko povzroči zmanjšanje zmogljivosti in pomanjkanje koncentracije.
Pomanjkanje bistvenih hranil, kot so vitamini skupine B, železo ali magnezij, lahko povzroči tudi težave s koncentracijo.
Sledi pomanjkanje gibanja. V mnogih primerih je pomanjkanje koncentracije posledica odsotnosti redne telesne dejavnosti. Če se premalo gibate, je vaše telo prikrajšano za odličen način za izboljšanje in spodbujanje krvnega obtoka. Možgani so slabše preskrbljeni s kisikom.
4 – motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo ali brez nje
Otroci, pa tudi odrasli, lahko trpijo za motnjo pozornosti, s hiperaktivnostjo ali brez nje. Ta motnja je med drugim povezana s težavami koncentracije, ker so moteni nekateri regulacijski krogi v možganih, zlasti tisti, ki nadzorujejo pozornost.
6 – Hipotenzija
Težave s koncentracijo so tipični simptomi nizkega krvnega tlaka, saj je pretok krvi v možgane zmanjšan. Pomanjkanje zmogljivosti, utrujenost, palpitacije in mrzle roke in noge lahko kažejo tudi na nizek krvni tlak.
Nekaj nasvetov, kako preprečiti pomanjkanje koncentracije
V mnogih primerih lahko glede pomanjkanja koncentracije nekaj naredite sami. Naslednji splošni nasveti lahko pomagajo tako otrokom kot odraslim. Z rednim izvajanjem teh vaj lahko povečate svojo koncentracijo
1 – Poskrbite za dobro prehrano
Jejte uravnoteženo in raznoliko prehrano, da boste svojim možganom zagotovili vsa hranila, ki jih potrebujejo.
2 – Pijte dovolj
Popijte približno dva litra tekočine na dan. Najboljša pijača je voda, mineralna voda in čaj (nesladkan). »Žejni« možgani ne morejo delovati optimalno, kar ima za posledico slabo koncentracijo.
3 – Vzemite si redne odmore
Poskrbite, da si lahko telo in um občasno opomoreta – še posebej, če sta možna vzroka za slabo koncentracijo stres in preobremenjenost. Na primer, dobro je, da se čim pogosteje sprehajate na prostem.
4 – Zdrav spanec
Poskrbite za dovolj spanja, da odpravite ali preprečite težave s koncentracijo. Če je mogoče, imejte nastavljen čas za spanje in čas prebujanja.
5 – Sprostitvene tehnike
Če ste v vsakdanjem življenju zelo pod stresom in vznemirjeni ter imate težave s spanjem, povezane z živčnostjo, vam lahko pomagajo sprostitvene metode, kot so avtogeni trening, joga ali progresivna mišična sprostitev.
6 – Medije uživajte zmerno
Omejite porabo medijev (TV, računalnik, pametni telefon itd.) in prekomernega zvoka (stereo, slušalke itd.). Če se morajo možgani ukvarjati s preveč zunanjimi dražljaji, se boste vse težje osredotočali.
7 – Masaža ušes
Koncentracijo lahko povečate z masažo ušes. Če želite to narediti, eno minuto močno gnetite režnje s konicami prstov.
8 – Dihalne vaje
Študije so dokazale pozitiven učinek dihalnih vaj na pozornost. Naslednjo vajo, namenjeno izboljšanju koncentracije in zmanjševanju stresa, je treba izvajati večkrat na dan: sedite pokončno, stopala pa eno poleg druge na tla. Roke položite na stegna, zaprite oči ter počasi in globoko vdihnite in izdihnite.
9 – Zdravilne rastline
Izvlečki korenine ginsenga oz Bacopa Monnieri se pogosto uporabljajo za zdravljenje utrujenosti in blagih težav s koncentracijo v srednjih in starejših letih. Izvlečki ginka naj bi izboljševali tudi možgansko prekrvavitev, zato jih priporočajo pri težavah s koncentracijo zaradi Alzheimerjeve bolezni ali pri nezadostni možganski prekrvavitvi.
10 – Eterična olja
Pri težavah s koncentracijo vam lahko pomaga dišeča lučka z nekaj kapljicami eteričnih olj. Idealna so na primer olja sivke, bergamotke in rožmarina. Svetujemo pa previdnost, če ste nagnjeni k alergijam!
11 – Homeopatska zdravila
Homeopatija pozna različna zdravila za težave s koncentracijo, na primer Avena sativa D3 (slaba zmogljivost in izčrpanost), Kalium phosphoricum D6 (proti pozabljivosti) in Aethusa cynapium D6 (slaba koncentracija).
zaključek
Upamo, da je ta članek razjasnil glavne vidike, povezane s težavami s koncentracijo in pomanjkanjem pozornosti. Če poznamo vzroke, je lažje narediti potrebne korake za ponovno vzpostavitev normalnih kognitivnih sposobnosti.
Podobno lahko uporabite nekatere od predlaganih tehnik, če ima vaš otrok težave s koncentracijo in mu je težko slediti v šoli ali se učiti.
Ali imate težave s koncentracijo? Kateri so vzroki? Ste pod stresom ali celo izgorevate? Povejte nam o svojih izkušnjah v spodnjih komentarjih.
